Reference

Narodni muzej Varšava
Varšava, Poljska
Investitor: Narodni muzej Varšava, Varšava (PL)
Električni načrti: Zbigniew Kara, Radom (PL)
Zahteve investitorjev v Narodnem muzeju v Varšavi so bile jasno oblikovane: Popolna osvetlitev umetniških del in izpolnjevanje najvišjih zahtev za ohranjanje eksponatov, kot tudi drastično znižanje ekološkega odtisa. Nova svetlobna rešitev je v celoti zasnovana z LED tehnologijo. Obiskovalci muzeja in ljubitelji umetnosti, lahko sedaj uživajo v umetnosti brez omejitev - njihova največja zbirka na področju umetnosti na Poljskem je danes osvetljena s svetlobno rešitvijo, ki je zasnovana na tehnologiji tunableWhite.

Na javnem razpisu je najbolj prepričal koncept podjetja Zumtobel. Izkušnje in znanje o učinku svetlobe na občutljive umetnine, ki jih ima podjetje na tem področju, so bili odločilni dejavniki za upravljavce Narodnega muzeja.

LED reflektor je načrtovan za poudarjeno osvetlitev. Namesto 1.100 halogenskih reflektorjev s priključno močjo po 100 W je danes za pravilno osvetlitev številnih slik in skulptur uporabljenih 970 reflektorjev ARCOS s priključno močjo po 20 W in 120 reflektorjev z močjo po 25 W. Eden izmed odločilnih kriterijev je tudi indeks barvnega videza, ki je moral doseči vrednost prek RA 90. To zahtevo izpolnjuje izvedba ARCOS z indeksom barvnega videza RA 94 pri konstantnem svetlobnem toku, neodvisno od barvne temperature in z bistveno manjšo energijsko porabo kot jo imajo klasične rešitve. Svetloba svetlečih diod, ki je skoraj povsem brez sevanja UV in IR žarkov, ni agresivna do na svetlobo občutljive razstavne eksponate.

Izvedba tunableWhite zagotavlja pravo svetlobo za vsak objekt
Potrebe Narodnega muzeja glede razsvetljave se močno razlikujejo med posameznimi razstavnimi eksponati od starega pa vse do novega veka. Vgrajena tehnologija tunableWhite omogoča individualno prilagoditev barve svetlobe za vsako posamezno umetnino glede na material, barvo in strukturo. Barvna temperatura se lahko ročno prilagodi na ohišju svetilke oz. se izvaja s sistemom krmiljenja razsvetljave. Svetlobna rešitev celotne zgradbe temelji na LED tehnologiji v kombinaciji s sistemom krmiljenja razsvetljave BUTLER XT, vključno s senzorji prisotnosti, ki zagotavljajo velike prihranke energije.

Zumtobel. Svetloba.

share it


Svetlobna rešitev
Montforthaus
Feldkirch, Avstrija
Investitor: Gradbeni oddelek mesta Feldkirch, Feldkirch (AT)
Arhitekt: Hascher Jehle Architektur, Berlin (DE) v delovni skupnosti z družbo Mitiska Wäger Architekten, Bludenz (AT)
Načrtovanje razsvetljave: Belzner Holmes / Light Design Engineering, Stuttgart (DE), Eschen (LI)
Montforthaus v vorarlberškem mestu Feldkirch je prekrasen center namenjen prireditvam, kot so koncerti, sejmi, kongresi oz. strokovna srečanja. Večnamenska novogradnja je rezultat natečaja, ki ga je razpisala občina Feldkirch in nadomešča prvotno zgradbo Montforthaus. Po petletni fazi načrtovanja in izgradnje je bil januarja 2015 odprt nov kulturni in kongresni center.

Prozorne fasade in steklena kupola v avli skrbijo zato, da dnevna svetloba prodre vse do velike dvorane v zgradbi. Osnovni arhitekturni zamisli o prepustnosti sledi tudi sistem razsvetljave, ki so ga razvili specializirani strokovnjaki za arhitekturno osvetlitev in scensko razsvetljavo v pisarni za načrtovanje BELZNER HOLMES / LIGHT DESIGN ENGINEERING (LDE) in tehnično realizirali v sodelovanju s podjetjem Zumtobel. Za izpolnitev visokih zahtev te večnamenske zgradbe so v pisarni LDE razvili svetlobno rešitev, ki se lahko prilagodi različnim možnostim uporabe. Tako se lahko doseže želena svetlobna scena v odvisnosti od širokega nabora priložnosti – od strokovnega srečanja do koncerta, od skoncentriranega delovnega vzdušja do elegantnega sprejema.

Po dolgi fazi testiranja in priprave je bila izbrana po meri naročnika pripravljena svetlobna rešitev podjetja Zumtobel. Osnovna ideja pri tem je, da se zagotovi zatemnitev LED svetilk do 0 odstotkov brez migetanja ("flickerfree"), kar omogoča televizijske prenose iz zgradbe Montforthaus v HD kakovosti. Podjetje LDE je v sodelovanju s svojima pisarnama v Stuttgartu in Liechtensteinu ter s podjetjem Zumtobel zasnovalo posebno rešitev za različne zahteve tega projekta. Osnovo za nov razvoj je predstavljala modularna serija LED Downlight PANOS infinity.

Posebna rešitev MFH-PANOS je zahvaljujoč zvezni zatemnitvi od 100 na 0 odstotkov edinstvena svetovna novost na področju arhitekturnih svetilk. V primerjavi z dosedanjimi standardnimi izdelki dosega MFH-PANOS zadnje serije od 10 do 0 odstotkov z mehkim prehodom brez migetanja. Za možnost prilagoditve svetlobne scene glede na posamezno priložnost omogoča izvedba MFH-PANOS spremenljivo nastavitev barvne temperature od tople bele do hladne bele barve. Pri tem se lahko glede na zahtevo posamično krmili razmerje hladne in tople bele svetlobe prek ločenih DMX oz. DALI kanalov. Glede na potrebno hitrost odziva imajo izvedbe Downlight moči 28, 30 ali 40 W vgrajeno krmiljenje DALI oz. DMX, ki omogoča usmerjeno naslavljanje vseh posameznih svetilk.

V zgradbi Montforthaus je skupno vgrajenih prek 2.500 svetilk podjetja Zumtobel, od tega je okoli 750 posebnih svetilk MFH-PANOS različnih izvedb. Pri tem podjetje Zumtobel ni bilo zadolženo samo za nov razvoj posebne rešitve. Tudi konstantno spremljanje projekta in individualna prilagoditev na potreben obseg označujeta intenzivno sodelovanje z vsemi udeleženci. V celotno zgradbo Montforthaus je bilo skupno vgrajenih 18 različnih tipov svetilk podjetja Zumtobel, od tega LIGHT FIELDS evolution na stopnišču, ONDARIA v kavarni in CRAFT kot delovna luč za scensko razsvetljavo.

Zumtobel. Svetloba.

share it


Mathematisch-Physikalischer Salon im Zwinger
Dresden, Nemčija
Investitor: Staatsbetrieb Sächsisches Immobilien- und Baumanagement (SIB), Dresden (DE)
Arhitekt: razstava: Holzer Kobler Architekturen GmbH, Zürich (CH); visoka gradnja: Büro Lungwitz, Dresden (DE)
Načrtovanje razsvetljave: Lichtvision Design & Engineering GmbH, Berlin (DE)
Električni načrti: Elektro Ing-Plan GmbH, Dresden (DE)
Električne instalacije: Elektro Dresden West, Dresden (DE)
Po šestih letih sanacije je matematično-fizikalni salon v dresdenskem kompleksu Zwinger od aprila 2013 ponovno odprt za javnost. Kabinet za eksperimente saške kneževine je bil osnovan leta 1728 in je danes najstarejši muzej znotraj kompleksa zgradb. Nova razstavna podoba arhitekturne pisarne Holzer Kobler poudarja arhitekturo baročne zgradbe in ponuja skoraj dvakrat toliko prostora za osupljivo zbirko zgodovinskih znanstvenih instrumentov.

Veliki eksponati so predstavljeni prostostoječe, manjši in posebej občutljivi objekti pa so zaščiteni s steklenimi vitrinami. Svetlobna rešitev zaradi tega prevzame pomembno vlogo: Svetloba spremlja obiskovalca skozi galerije in paviljone ter olajša orientacijo. Z usmerjeno osvetlitvijo, ki je posebaj prilagojena osvetlitvi občutljivih eksponatov, skrbi za avtentično doživetje objektov. Pomembna sprememba v okviru nove zasnove je bila odločitev za 100-odstotno svetlobno rešitev s tehnologijo LED.

Minimalni LED reflektorji serije LED SUPERSYSTEM se nevsiljivo vključujejo v ambient. Prepričajo nas z majhno energijsko porabo in izredno kakovostjo razsvetljave. S tem, ko nova generacija LED svetilk oddaja znatno manj toplote in je njihova svetloba zgoraj povsem brez sevanja IR in UV žarkov, so izpolnjeni najzahtevnejši vidiki glede ohranjanja eksponatov. Izredno visok indeks barvnega videza prek Ra 90 omogoča naravno doživetje eksponatov v njihovi različni sestavi in barvitosti. Glede na nalogo razsvetljave je reflektor SUPERSYSTEM uporabljen v vseh razstavnih prostorih ter v javnih območjih kot svetilka za stropno vgradnjo, nadgradnjo oz. kot viseča svetilka.

Dodaten karakterističen element nove svetlobne rešitve je sodelovanje dnevne in umetne komponente svetlobe. Zaradi vgrajene DALI enote je SUPERSYSTEM združljiv z različnimi sistemi krmiljenja razsvetljave. Tako se lahko reflektorji nastavijo v smiselne skupine za krmiljenje glede na prevladujočo osvetlitev in za idealno svetilnost za posamezne položaje objektov. 

Zumtobel. Svletoba.

 

share it


Svetlobna rešitev
  • SUPERSYSTEM
Museo Jumex
Ciudad de México, Mehika
Investitor: Eugenio Lopez, Ciudad de México (MX)
Arhitekt: David Chipperfield Architects, London (UK)
Načrtovanje razsvetljave: Arup, London (UK)
IZVEDBENO NAČRTOVANJE: TAAU –Taller Abierto de Arquitectura y Urbanismo, Ciudad de México (MX)
David Chipperfield že dolgo spada v sam vrh arhitekturne elite. Z njemu lastnim ravnanjem s prostorom, materialom in svetlobo je ustvaril zgradbo s posebno čisto obliko in spokojnostjo. Najpozneje z Novim muzejem (das Neue Museum) v Berlinu, njegovim doslej najobsežnejšim projektom, velja Britanec po vsem svetu kot specialist za kompleksne muzejske stavbe. Za pomembno umetniško zbirko Jumex je Chipperfield v mestu Ciudad de México dokončal muzej, ki nas prepriča s spremenljivimi prostori in mojstrsko osvetlitvijo. Polanco je ena izmed četrti v zahodnem delu glavnega mesta Ciudad de México. Tam je bilo v preteklih letih v okviru izvajanja obsežnega urbanističnega glavnega načrta ponovno odprto industrijsko področje na robu mestnega območja. Med steklenimi fasadami poslovnih stavb in apartmajskimi bloki, ki tukaj dajejo pečat podobi mesta, nam pozornost vzbudi nevsiljiva monolitska zgradba z nazobčano strešno strukturo: Načrt Davida Chipperfielda, ki daje nov dom zasebni zbirki mehiškega imperija za proizvodnjo sadnih sokov Jumex.

Elegantno pokrivalo za umetnost
Formalno spominja zgradba na industrijske hale, ki so stale v četrti Ecatapec na robu mesta. Zasebna zbirka – ki velja za največjo zbirko sodobne umetnosti v Latinski Ameriki z deli umetnikov, kot so Jeff Koons, Andreas Gursky in Gabriel Orozco – je bila do zdaj postavljena v hali na lastnem poslovnem območju podjetja. Medtem, ko je največji del uprave in skladiščnih prostorov ostal tam, se je Chipperfieldova zgradba vključila v center mesta kot nov satelit s 4.000 kvadratnimi metri razstavne površine.

Prostorska ločenost obeh funkcijskih območij je v prid konceptu muzeja, pri katerem ima osrednjo vlogo prilagodljivost: Precej zmanjšan upravni del se skupaj z začasnimi skladiščnimi in funkcijskimi prostori nahaja v kletnem delu štirinadstropne zgradbe. Tako se vsa preostala nadstropja lahko v celoti uporabljajo za razstavne aktivnosti. Prijetni klimatski prostori mesta Ciudad de México se zrcalijo predvsem v odprtem karakterju pritličja: Tukaj se združujeta zunanjost in notranjost, kajti zgradba je postavljena na stebrih, ki obiskovalcem omogočajo dostop z vseh strani. Velike zastekljene površine in široka lesena vrata, ki določajo vhod, omogočajo pogled na okolico.

Natančno mešanje umetne razsvetljave in dnevne svetlobe

Koncept razsvetljave je sledil občutku Davida Chipperfielda za natančno mešanje naravne svetlobe in umetne komponente razsvetljave. Svetloba usmerja pogled obiskovalca na prosto ter v nasprotni smeri premišljeno koncentrira svetlobne vire v vseh nadstropjih na razstavne površine. V smislu snovanja in izvedbe idealnega načrtovanje razsvetljave je prilagodljiv prostorski koncept muzeja predstavljal poseben izziv. V tesnem sodelovanju z ekipami načrtovalcev iz podjetij Arup in Zumtobel je pisarna Chipperfield pripravila konkretne svetlobne scene za najrazličnejše razstavne situacije. Cilj projekta: konfiguracija sistema, ki bo ustrezno učinkovit glede na preprost karakter zgradbe in bo enostaven za upravljanje.

V pritličju in v prvem nadstropju je poudarek na spremenljivi skupni razsvetljavi. Ti dve nadstropji, ki sta posebej zasnovani za snemanja na prireditvah, konferencah in delavnicah, sta osvetljeni s posebnimi svetilkami ARCOS, ki so vgrajene v strop. Svetilke po eni strani omogočajo nevsiljivo, homogeno namestitev, po drugi strani pa posebno osvetlitev posameznih območij. Če je potrebna dodatna osvetlitev začasnih eksponatov ali tridimenzionalnih objektov, kot so npr. skulpture, se lahko svetilke LED Downlights zamenjajo s svetilkami ARCOS.

LED reflektor ARCOS

Po celotnem obsegu  zgornjih dveh nadstropij so urejene razstavne površine, ki so opremljene z ustrezno tehniko razsvetljave. Drugo nadstropje s petimi metri višine ima fleksibilen značaj, saj je lahko razdeljeno z vmesnimi stenami. Dnevna svetloba prihaja v prostor skozi okno na severni strani, ki omogoča dostop na  teraso, zavese iz blaga po potrebi ščitijo pred bleščanjem in kljub temu omogočajo pogled na prosto. Nadstropje je dodatno osvetljeno z v strop vgrajenim sistemom tračnic, ki se lahko prilagodijo na vsako razstavno situacijo. Reflektorji se lahko usmerijo in regulirajo ter omogočajo tako osnovno razsvetljavo kot tudi poudarjeno osvetlitev. Tukaj se uporablja reflektor ARCOS s posebej za ta projekt razvito tehnično opremo: Reflektor minimalne velikosti je David Chipperfield razvil leta 2008 za podjetje Zumtobel in ga je leta 2013 predelal. Za razvoj oblikovno in tehnično inovativne svetilke za doseganje najvišjih zahtev po ohranjanju eksponatov, se je arhitekt osredotočil na svoje obsežne izkušnje z muzejskimi zgradbami. Zanj je bila še posebej pomembna preizkušnja v danem prostoru. V žarišču njegovih projektov je perspektiva uporabnika, za katero se Chipperfield vedno zavzame.

Kooperativni postopek oblikovanja
S projektom Jumex sta podjetje Zumtobel in David Chipperfield ponovno prevzela kooperativni postopek oblikovanja za nekatere individualne rešitve: Za svetilke, ki se uporabljajo v obeh razstavnih nadstropjih, je razvojna ekipa za izvedbo ARCOS razvila podaljšan nosilec, okove za posamezne svetilke in LED izvedbe z odličnim indeksom barvnega videza (Ra 90) in barvno temperaturo 4.000 K. Te svetilke se uporabljajo tudi v 3. nadstropju za poudarjeno osvetlitev. Sistem svetlobnega traku skrbi za enakomerno osvetlitev nadstropja – kompleksna strešna geometrija zahteva podrobno izdelan scenarij za sodelovanje naravne in umetne komponente svetlobe. Skozi stropne svetlobnike v krakih, ki so podobni zobem žage, vpada v nadstropje dnevna svetloba. Z večslojnim sistemom iz mat stekla in delno prozornega akrila se svetloba razprši in prek žaluzij v beli mat barvi pride v prostor.

Ponoči in pri šibkejši svetlobni jakosti pa v svetlobnikih nameščen sistem svetlobnega traku ZX2 in konfigurirani reflektorji ARCOS s posebnimi lečami in filtri zagotavljajo najboljšo možno razsvetljavo v smislu homogene osvetlitve eksponatov. Tudi ta prostor se s skupno 860 kvadratnimi metri površine lahko brez večjih omejitev prilagodljivo spremeni in razdeli. Za dodatno, poudarjeno osvetlitev posameznih objektov v prostoru so vključene dodatne tračne svetilke. Za ustrezno regulacijo svetilk v galerijskih in pisarniških prostorih se uporablja sistem krmiljenja razsvetljave LUXMATE BASIC.

Zumtobel. Svetloba.

share it


Svetlobna rešitev
Kunstkammer Vienna
Dunaj, Avstrija
Investitor: Umetnostno-zgodovinski muzej na Dunaju, Dunaj (AT)
Arhitekt: HG Merz, Stuttgart, Berlin (DE)
Načrtovanje razsvetljave: Podjetje Lichtplaner, Limburg (DE); podjetje Symetrys, Lustenau (AT)
Električne instalacije: IB Süd, Dunaj (AT)
S ciljem, da se habsburška zbirka in njene najpomembnejše osebnosti približajo zainteresirani današnji publiki, je bil marca leta 2013 po 10 letih ponovno odprt muzej Kunstkammer. Najvišje zahteve za ohranjanje eksponatov, vsebinsko-didaktični kriteriji, kot tudi emocionalni in estetski dejavniki so imeli enako pomembno vlogo pri reorganizaciji muzeja Kunstkammer. Pri tem okoli 2.000 razstavnih predmetov ne bi moglo biti bolj različnih po svoji strukturi: K vrhuncem prištevamo izstopajoče izdelke narejene iz zlata, kot je znamenita Saliera (solnica), ki jo je izdelal Benvenuto Cellini, izbrane skulpture, npr. Marija iz kraja Krumau, mojstrsko izdelani bronasti kipci, filigranski izdelki iz slonovine, kot tudi dragocene ure, igre in znanstveni instrumenti.

S po meri naročnika izdelano svetlobno rešitvijo s tehnologijo LED je podjetju Zumtobel uspelo izdelati prefinjeno, diferencirano in učinkovito razsvetljavo brez škodljivega sevanja za različne eksponate. Osrednji del svetlobne rešitve je mojstrovina Starbrick, ki jo je v sodelovanju s podjetjem Zumtobel razvil dansko-islandski umetnik Olafur Eliasson. S preprosto, elegantno obliko in večfunkcionalnostjo je modul Starbrick edinstven predstavnik sodobne umetnosti in najsodobnejše tehnologije muzejskih prostorov, ki so bili prvič odprti leta 1891. Nameščenih je skupno 51 formacij Starbrick s po štirimi moduli Starbrick, pri čemer gre za posebno načrtovanje razsvetljave in poudarjanje edinstvenih in občutljivih umetniških objektov. Vgrajeni reflektorji Supersystem zagotavljajo dodatno direktno svetlobo, modul Panos Infinity podpira indirektno svetlobo, navzdol usmerjena površina modula Starbrick pa je istočasno uporabljena kot varnostna razsvetljava.

Poleg aplikacij za stenske reflektorje LED-Supersystem se posamezni reflektorji uporabljajo tudi v vitrinah Supersystem. Ravno v vitrinah, ki so vsaka zase visok občutljiv zaprt sistem, se opazi prednosti LED tehnologije. Svetleče diode se tako ne izkažejo samo z visoko življenjsko dobo in energetsko učinkovitostjo, kar je povezano z nižjimi stroški vzdrževanja, temveč zagotavljajo tudi učinkovito predstavitev artifaktov ob upoštevanju dejsta, da so številni izdelki izjemno občutljivi na svetlobo. Poleg tega se svetleče diode lahko individualno prilagodijo na barvo in material eksponatov, kar ustvarja nekakšno mistično čarobnost, ki obiskovalcem zagotavlja avtentično doživetje.


Dr. Sabine Haag   „To edinstveno zbirko smo želeli dobesedno postaviti v pravo luč.“
Dr. Sabine Haag, generalna direktorica umetnostno-zgodovinskega muzeja na Dunaju
Že umetnostno-zgodovinski muzej sam predstavlja umetniški sklop. Poudarjena je edinstvenost in raznolikost zbirke, ki zagotavlja uspeh in očarljivost muzeja Kunstkammer Wien. Glede na novo namestitev je izziv predvsem v ustvarjanju sodobne scene, ki pa ne sme biti samo površinska, temveč mora poudarjati razstavljene predmete.

Tako je zbirka, ki je bila enajst let zaprta za javnost, danes zaživela v svoji sodobni različici, večplastnosti in absolutni kakovosti. Z inteligentno vključitvijo dnevne svetlobe je poleg tega zagotovljena mehka modulacija, tako da se zbirka poleti predstavlja v drugačni svetlobni sceni kot pozimi, oziroma jutranja svetloba ponuja obiskovalcem drugačno izkušnjo in interprepacijo kot večerna.

„Kar objekti iz 16. stoletja že ponujajo, dodatno nadgrajujejo lestenci Starbrick.“

Predpostavka za namestitev lestencev je bila funkcionalnost, zaradi česar je Olafur Eliasson spremenil izvedbo Starbrick za prilagoditev dejanskim razmeram v posameznih prostorih. Seveda se je gospa Dr. Haag s svojo ekipo zavedala, da se vključitev sodobnih elementov v zgodovinski umetniški sklop lahko polarizira. Vendar Starbrick konec koncev odseva mnogo tega, kar se je na nivoju eksperimentiranja že razvilo. Podobno, kot objekti iz 16. stoletja, predstavlja povezavo sodobne tehnologije, umetnosti, absolutne dovršenosti in estetske privlačnosti, nenazadnje pa se kristalna oblika nahaja v številnih drugih tako nekoč kot danes znanih objektih. In tako je na šestih metrih višine nastal drugi nivo z umetninami, ki imajo, v nasprotju z razstavnimi predmeti, dejansko funkcijo.

„Za nas je bilo jasno, da želimo za najboljšo svetovno zbirko sodelovati samo z najboljšimi partnerji.“

Razumljivo je bilo, da ima odgovorno ravnanje z umetniško dediščino najvišjo prioriteto. Odločitev za avtentično LED razsvetljavo brez škodljivega sevanja je bila zaradi tega samoumevna. Poleg prizadevanja za ustvarjanje inovativne, v prihodnost usmerjene rešitve, ki se bo v nasprotju s posebno razstavo ohranila več desetletij, je bilo pomembno predvsem zaupanje in pristojnost partnerjev ter njihova opredelitev za dosledno zagotavljanje kakovosti, ki ga je zahtevalo skupno delo pri tem projektu.


HG Merz   „Ta zbirka je najpomembnejša od vseh, ki sem jih razstavil v svojem poklicnem delu.“
HG Merz, arhitekt in oblikovalec muzeja

Medtem ko je strokovna stran pokrita z znanstveniki, je za arhitekta HG Merza pomembno, da se pri zasnovi take razstave poskuša vživeti tudi v same obiskovalce in njihovo dojemanje videnega. Pri tem je ocenil možnosti, ki izhajajo iz novih medijev, da se za eksponati pripoveduje zgodovina, s čimer razstava postane dostopna na več nivojih.

„Čarobnost teh izjemnih arhitekturnih prostorov je izredno močno odvisna od svetlobe.“

Tudi pri svetlobi se je postavil v vlogo obiskovalca. Razsvetljava ima odločilni pomen za ohranjanje mističnosti objektov in prostorov. Zato so uporabljeni različni svetlobni scenariji: Po eni strani za poudarjanje obstoječe arhitekture muzeja Kunstkammer in njegove izrazite izvedbe visokega stropa, barv in materialov, po drugi strani pa za postavitev razstavnih predmetov v ospredje. Poleg prostorov, ki se prvotno niso uporabljali kot klasična galerija in njihove opreme je izziv predstavljalo predvsem veliko število in heterogenost eksponatov.

„Svetloba mora biti vidna.“

Medtem ko je pri svetlobni rešitvi za razstavno pohištvo v ospredju funkcija uporabe, so bile zahteve za lestenec precej bolj mnogoplastne. Njena naloga ni samo osvetlitev prostora, temveč mora prevzeti tudi določene funkcije. Izvedba Starbrick, ki jo je ustvaril Eliasson, se je lepo vključila v umetniški objekt ob izpolnjevanju vseh zahtev, istočasno pa v prostor prinaša, drug, sodoben nivo.


Franz Kirchweger   „Velika pripravljenost z vseh strani, da se približajo drugim in skupno kot ekipa ustvarijo najboljšo možno rešitev, je zagotovila uspeh tega projekta.“
Dr. Franz Kirchweger, kurator umetnostno-zgodovinskega muzeja na Dunaju

Reorganizacija muzeja Kunstkammer je bila povezana z določeno napetostjo, kajti zgodovinska zgradba iz 19. stoletja ni bila nikoli resnično prilagojena zahtevam sodobnega muzeja, zato so bile potrebne različne prilagoditve v strukturi zgradbe. Poleg tega je bilo potrebno enakovredno upoštevati znanstvene, konservatorske zahteve kot tudi estetske zahteve ter se hkrati postaviti v kožo obiskovalcev. Skupaj z arhitektom HG Merz je bil razvit razstavni koncept, ki upošteva zgodovinsko dediščino arhitekture, ki jih uspešno dopolnjuje z vsebinsko novimi tematskimi poudarki, tako da obiskovalci dobijo sodobnejši dostop do dragocenih razstavnih predmetov.

„Umetna svetloba mora omogočiti avtentično doživetje objektov: Les, ki izgleda kot les, kamena strela, ki zažari v svoji večplastnosti in ni videti samo kot steklo.“

Iz prizadevanja po ohranitvi prvotne ideje za zgradbo kot muzej z dnevno svetlobo so bile za razsvetljavo podane določene posebnosti. Poleg tega zahteva arhitektura s svojimi visokimi stropi in izredno velikimi dvoranami zahtevala inovativno zasnovo za doseganje prijetnega in vabljivega vzdušja. Z namestitvijo lestenca nam je uspelo ustvariti splošno osvetlitev prostora, ki je istočasno uporabljena kot kakovostna funkcionalna osvetlitev. Te prednosti so vidne predvsem pri skulpturah, ki imajo zaradi svoje tridimenzionalnosti povsem drugačne potrebe glede osvetlitve kot slike.

Že v fazi načrtovanja, ko se je bilo potrebno odločiti za svetlobne vire, se je predvidelo, da se z LED svetlobnimi viri lahko dosežejo izredno dobri rezultati. S tehnološkim napredkom v zadnjih letih so rezultati še presegli pričakovanja: Material in barvitost objektov zagotavljata ter v najboljši meri omogočata avtentično doživetje, istočasno pa LED tehnologija izpolnjuje konservatorske zahteve in zahteve za ohranjanje eksponatov.

Olafur Eliasson   „V zgodovini umetnosti se je že pogosto preverjala zakonitost in vzpostavitev stvarnosti, zato se Starbrick zelo dobro prilega v muzej Kunstkammer.“
Olafur Eliasson

Umetnost in industrijsko oblikovanje imata mnogo več skupnega, kot menimo. Umetnost je jezik, katerega težnja in kakovost sta odvisna od njene izraznosti. Eliasson pa meni, da je industrijsko oblikovanje način izpolnjevanja umetniškega sporočila. Starbrick je umetnina, ki je ločena od elitnega statusa umetnosti in je mnogo bolj dostopna glede na princip razmnoževanja. Kot sistem, ki ga sestavljajo posamezni moduli, je Starbrick delo, ki se nikoli ne zaključi in se lahko vedno naprej in na novo preoblikuje. Starbrick je torej element, ki se lahko kombinira in razširja, vendar je tudi svetilka, ki je del večje celote. Za namestitev v muzej Kunstkammer Wien je bila svetloba modula Starbrick zaradi višine stropa sicer nekoliko ojačana, njegova oblika pa je ostala nespremenjena. S prilagoditvijo zgodovinski zasnovi prostorov je nastala povsem individualna izvedba modula Starbrick.

O modulu Starbrick
V tesnem sodelovanju z mednarodnimi arhitekti, oblikovalci in umetniki so medtem nastale štiri različne svetlobne umetnine oz. mojstrovine. Starbrick je vsestransko uporaben svetlobni modul. Njegova osnovna geometrijska oblika je kocka, na šestih osnovnih ploskvah te kocke pa je pod kotom 45° nameščenih dodatnih šest kock. Te kocke lahko služijo kot povezovalni elementi za medsebojno kombinacijo več modulov.

» Dodatne informacije o modulu Starbrick

Zumtobel. The Light.

share it


Svetlobna rešitev
EYE Film Instituut Nederland
Amsterdam, Nizozemska
Investitor: EYE Film Instituut Nederland, Amsterdam (NL)
Arhitekt: Delugan Meissl Associated Architecs, Dunaj (AT)
Načrtovanje razsvetljave: Arena: Podjetje Lichtplaner, Limburg (DE), v sodelovanju s podjetjem Symetrys, Lustenau (AT)
Edinstveni filmski muzej EYE na Nizozemskem se od 5. aprila 2012 nahaja na novi lokaciji, neposredno ob istoimenski reki IJ, nasproti glavne železniške postaje. S svojim ekstravagantnim izgledom in zavidljivo pozicijo vzbuja pozornost opazovalca. Zgradba oglatih, nepravilnih oblik v sijajni beli barvi izstopa iz mestne kulise bolj kot vse druge zgradbe v mestu. K temu prispeva tudi dinamična oblika zgradbe, za katero je odgovorna dunajska arhitekturna pisarna Delugan Meissl Associated Architects. Zasnovana je na izhodišču, da je film iluzija gibanja svetlobe. Ta princip se je prestavil v arhitekturo. Tako naj bi zgradba na svoj način postala umetniško platno, na katerem naj bi se prikazoval film, katerega protagonisti so svetloba ter mesto Amsterdam in pokrajina v njegovi okolici.
Naslednja posebnost zgradbe je 1.200 kvadratnih metrov velika arena, ki obiskovalce prevzame takoj po vstopu v futuristično zgradbo. Avla, ki je pretežno obložena z leseno oblogo, z visoko kakovostnim hrastovim parketom ter ponuja čudovit pogled na reko in mesto, izžareva odprto, toplo prijazno atmosfero. Ambient pozdravi goste in jih vabi v kavarno, restavracijo in bar na sproščeno zadrževanje.

„Osrednji del zgradbe je „Arena“ in vabi obiskovalce muzeja k zadrževanju v tem impozantnem prostoru. Gre za prostor edinstvene oblike, ki je v veliki meri prilagojen socialni interakciji", je poudaril Roman Delugan. Odločilen prispevek pri tem ima namestitev modula STARBRICK. STARBRICK prištevamo med mojstrovine podjetja Zumtobel. To je serija ekskluzivnih umetniških svetil, ki jih izdeluje proizvajalec svetilk v sodelovanju s priznanimi partnerji iz celega sveta. Umetnik Olafur Eliasson je svetlobni modul, ki omogoča vsestransko uporabo, razvil v sodelovanju s podjetjem Zumtobel. „STARBRICK je svetlobni modul, ki ustvarja vzdušje v prostoru. Pri skupnem razvoju s podjetjem Zumtobel nam je uspelo, da je modul postal primeren za uporabo v vsakdanjem življenju. Izredno vesel sem, da ga vidim nameščenega v javni zgradbi. Ker se za geometrijsko obliko skriva sistem z možnostjo razširitve, se lahko moduli STARBRICK širijo v vse smeri. V avli novega muzeja EYE se moduli predstavljajo kot svetleča tvorba v obliki oblaka, ki ustvarja vzdušje kino dvorane – zvezde za zvezdnike“, razlaga umetnik Olafur Eliasson.

Zumtobel. Svetloba.

share it


Vojaški muzej
Dresden, Nemčija
Investitor: Staatsbetrieb Sächs. Immobilien- und Baumanagement, Dresden (DE)
Arhitekt: Studio Daniel Libeskind AG, Zürich (CH)
Načrtovanje razsvetljave: DELUX AG, Zürich (CH)
Električni načrti: IPRO Dresden, Dresden (DE); INNIUS GTD, Dresden (DE)
Električne instalacije: Elektro Dresden West, Dresden (DE); FAE Elektrotechnik GmbH & Co, KG, Heidenau (DE)
Vojaški muzej je s 13.000 m² obsegajočo razstavno površino, največji zgodovinsko-vojaški muzej v Nemčiji, ki ima za seboj več kot 100-letno spremenljivo zgodovino. Atmosferski vtis prostora poustvarja posebno načrtovanje razsvetljave, ki so jo razvili v podjetju Zumtobel v sodelovanju s studiem Daniel Libeskind. Razumevanje in dojemanje razsvetljave kot orodja za oblikovanje ambienta s strani najbolj zvenečih imen med arhitekti, je pri tem izivu se posebaj očitno in izpostavljeno. Različni eksponati in materiali zahtevajo prilagodljivo razsvetljavo. Razkošne uniforme, vojaška tehnologija, ročno strelno orožje ter tudi načrti evakuacij – vsaka podrobnost zahteva specifično osvetlitev. Pri tem je samoumevno, da se osnovna in poudarjena osvetlitev medsebojno prepletata. Reflektorji, ki so uporabljeni za osnovno osvetlitev, osvetljujejo območja in dele, ki naj bi vzbudili pozornost opazovalca, ter obiskovalce usmerjajo k podrobnostim. To raznovrstnost svetlobnih scen ustvarja sistem reflektorjev podjetja Zumtobel ARCOS, ki je bil razvit posebej za potrebe na področju umetnosti in kulture. Na voljo je obsežen program izdelkov, ki zagotavlja ustrezne rešitve za vse naloge razsvetljave. Reflektorji se lahko prilagodljivo namestijo na sistem nosilnih tračnic TECTON. Te 11-polne nosilne tračnice omogočajo prilagodljiv odziv na različne dolžine prostora in razstavne koncepte v muzeju.
Optimalna vključitev najsodobnejših LED svetilk RESCLITE v sistem tračnic TECTON omogoča, da ostaja varnostna razsvetljava nevidna v vsakdanjem delovanju muzeja. Učinkovita LED razsvetljava z razdaljo razpoznavnosti 16 metrov zagotavlja varno spremstvo v nujnih primerih.

Za osvetlitev vitrin se uporabljajo posebni izhodi svetlobe z optičnimi vlakni z različnimi karakteristikami sevanja ter UV/IR zaščitnimi filtri. V skladu z zahtevami naročnika se kot svetlobni vir uporablja generator svetlobe STARFLEX z vgrajeno halogensko žarnico 100 W QR-CB z dvobarvnim steklenim reflektorjem za optimalno distribucijo svetlobe. Posebne namizne vitrine so osvetljene s tračno svetilko LINARIA podjetja Zumtobel. Ozka linijska svetilka, ki je nameščena poravnano z zadnjo stranjo, ne moti videza in prijetno osvetljuje notranjost vitrin.

Zumtobel. Svetloba.

share it


Svetlobna rešitev
Muzej Städel
Frankfurt na Maini, Nemčija
Investitor: Städelsches Kunstinstitut, Frankfurt (DE)
Arhitekt: schneider+schumacher, Frankfurt (DE)
Načrtovanje razsvetljave: Licht Kunst Licht AG, Bonn/Berlin (DE)
Električni načrti: Delta-Tech, Weiterstadt (DE)
Električne instalacije: Imtech, Rüsselsheim (DE)
Osrednjo vlogo je pri podzemni razširitveni izgradnji muzeja Städel v Frankfurtu na Maini že od samega začetka igral koncept osvetlitve. Skupaj z arhitekti iz biroja schneider+schumacher ter načrtovalci razsvetljave podjetja Licht Kunst Licht je podjetje Zumtobel ustvarilo posebno rešitev za osvetlitev prilagojeno specifičnim potrebam naročnika. Pri tem so izpolnjene najvišje restavratorske zahteve, svetloba pa ima pomembno vlogo pri končem arhitekturnemu izdelku.

Novogradnja Städel, ki zajema blizu 3.000 m2 površin, se nahaja pod vrtovi obstoječe zgradbe. Eleganten strop lahkotnega videza se razprostira nad 8,2 m visoko dvorano. Čeprav je njena glavnina pod zemljo, je novogradnja vidna tudi nad površino. Rahlo usločen pohodni vrt muzeja je prepleten z markantnim vzorcem, ki ga tvorijo okrogli nadsvetlobni inserti, ki so namenjeni osvetlitvi muzejskih površin.

195 nadsvetlobnih krogov s premeri od 1,5 do 2,5 m prekinja prosto napet in malce usločen strop podzemne dvorane. V razstavni prostor tako vstopa dnevna svetloba, hkrati pa služijo kot viri umetne svetlobe, saj imajo obroč iz LED-elementov, ki so opremljeni z LED-sijalkami s toplo belo (2700 K) in hladno belo (5000 K) svetlobo – posebna rešitev podjetja Zumtobel, ki je bila razvita v sodelovanju z načrtovalci razsvetljave podjetja Licht Kunst Licht in arhitekti biroja schneider+schumacher. Pri oblačnem vremenu ter v večernih in nočnih urah te LED-luči zagotavljajo enakomerno osvetlitev slik in razstavljenih predmetov.

S svetlobno rešitvijo podjetja Zumtobel narejeni glede na specifične zahteve naročnika, je sedaj mogoče predstaviti tudi izredno občutljive razstavne kose, kot so npr. dela na papirju v neposredni bližini kabineta kjer so razstavljeni kipi in skulpture, se je jakost osvetlitve, mogoče prilagajati za vsako nadsvetlobo posebej, glede na potrebe in občutljivost razstavnih eksponatov. Za poudarjanje posameznih predmetov ali stenskih površin je mogoče v vtičnice na nadsvetlobah vstaviti posebej izdelane LED-projekcijske reflektorje Arcos, ki poskrbijo za ustvarjanje različnih videzov.

Za zagotovitev smiselne izkoriščenosti dnevne svetlobe so se investitorji odločili za program upravljanja razsvetljave Luxmate Professional podjetja Zumtobel. S krmilnikom svetlobe je mogoče upravljati količino oz. jakost umetne svetlobe iz nadsvetlob glede na trenutni delež dnevne svetlobe in glede na svetlobo, ki je še primerna oz. potrebna za osvetlitev razstavnih predmetov.

Zumtobel. Svetloba.



Staedel   Za uspeh projekta je potrebna nemotena, kritična in včasih tudi strastna komunikacija med proizvajalcem in načrtovalcem. Odličen končni rezultat kaže, kako dobro se je ta koncept obnesel pri našem projektu.“
Andreas Schulz, direktor, Licht Kunst Licht

 

 
Schumacher   Zgradbo smo načrtovali tako, da smo ohranili vse obstoječe prednosti Städela. V nadaljevanju so novi prostori z nameščenimi nadsvetlobami, ki so nanizani v obstoječo zelenico kot enkakšen naključni vzorec, sedaj na spektakularen način postali vidni z ulice. Tehnično gledano k trajnosti ogromno prispevajo klimatska tehnologija in predvsem svetloba z LED-tehnologijo in prisotnost velikega deleža dnevne svetlobe.“
Michael Schumacher, arhitekt, schneider+schumacher

 

 
Staedel   Naša naloga je bila, s celovito svetlobno rešitvijo poiskati odgovor za zapletene zahteve glede kakovosti svetlobe, reprodukcijo barve in osvetlitve, ki ne bi škodila razstavljenim predmetom. Naša sposobnost, razviti rešitve po meri, ter sodelovanje z načrtovalci razsvetljave in arhitekti sta nam omogočila razviti to posebno LED-svetlobno rešitev. S kombinacijo inteligentnega krmiljenja z najsodobnejšo LED-tehnologijo smo lahko ustvarili povsem individualen in prilagodljiv koncept razsvetljave, ki vedno omogoča najboljšo svetlobo za neomejene umetnostne užitke.
Reinhardt Wurzer, vodja mednarodnih projektov, Zumtobel Lighting

 

share it


Svetlobna rešitev
Museo del Novecento
Milano, Italija
Investitor: Comune di Milano, Milan (IT)
Arhitekt: Italo Rota, Fabio Fornasari, Milan (IT)
Načrtovanje razsvetljave: Allessandro Perdetti, Mailand (IT)
Električne instalacije: Cooperativa Cellini Impianti Tecnologici, Prato (IT)
Fotografije: Jürgen Eheim
Natečaj in načrtovanje izvedbe: Gruppo Rota: Italo Rota, Fabio Fornasari, Emmanuele Auxilia, Paolo Montanari
Notranji žar

Dolgo časa se je palača Palazzo dell’Arengario na milanskem stolnem trgu skrivala v senci. Po preureditvi v muzej italijanske umetnosti 20. stoletja pa je ponovno zablestela v vsem svojem sijaju. Oblikovno stroga gradnja iz 30-ih let prejšnjega stoletja se je namreč spremenila v razgiban muzej umetnosti. Sprehod skozi zbirko, ki zajema 400 del iz obdobij od futurizma do Arte Povera je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino mesta: razgledi, ki so zavestno postavljeni kot slike, uprizarjajo mesto kot tihožitje.

Čeprav je fasada ostala skoraj nespremenjena, saj so zasteklili samo zazidana okna s polkrožnim lokom v sredinskem nadstropju, deluje stolpična zgradba kot prozorno ohišje z osvetljenim ozadje, ki omogoča vpogled v njeno notranje življenje. Svetlobno instalacijo umetnika Lucia Fontanasa, ki jo je poimenoval »Struttura al neon« in se nahaja za velikimi zastekljenimi površinami, lahko radovedni pogledi opazujejo celo iz stolnega trga.

Stavba se je navidezno odprla navzven s tem, ko je bil odstranjen osrednji del zgradbe, kjer se sedaj dviga spiralna klančina, ki obiskovalce vodi do razstavnih prostorov. Steklena fasada, ki obdaja klančino, omogoča vpogled v notranjost in razglede, ki se pri vsakem koraku spreminjajo kot pri ogledu filma. Točkovne svetilke sledijo razgibanim površinam na dveh ravneh: stropni vgrajeni downlighti kažejo pot in osvetljujejo površino klančine, majhni LED-reflektorji nameščeni na ograjah pa oddajajo modro-zeleno svetlobo navznoter. 

Svetloba kot oblikovalsko orodje igra pomembno vlogo tudi na stičnih točkah različnih območij muzeja. »Svetlobni portali« namreč označujejo vhode v posamezne razstavne dvorane. Ploščati svetlobni moduli pri tem delujejo kot vratni podboji in poudarjajo prehode v introvertirane galerijske prostore. Tukaj modularni svetlobni strop CIELOS skrbi za enakomerno, razpršeno osnovno razsvetljavo in prepušča dominantno vlogo umetninam. Moduli CIELOS so glede na tlorise prostorov razvrščeni kot linearni svetlobni trakovi ali strukturirani v kvadratne forme, krmiljenje pa poteka preko centralnega sistema za krmiljenje razsvetljave LUXMATE. Za razliko od ploščatih stropnih svetilk nameščenih v galerijah, so v povezovalnih območjih uporabljene navpične svetlobne linije, ki so vgrajene v stene.

Zumtobel. Svetloba.

 

 

 

share it


Svetlobna rešitev
Tehnika v novi luči
Dunaj, Avstrija
Investitor: Museum of Technology, Vienna (AT)
Načrtovanje razsvetljave: Pokorny Lichtarchitektur, Vienna (AT)
Električne instalacije: Brüder Gros, Vienna (AT)
Učinkovita svetlobna rešitev za potrebe tehničnih razstav

Tehnični muzej na Dunaju je edini muzej v Avstriji, ki je posvečen zgodovini tehnike in znanosti. Pod imenom „Svetloba in klima“ je bila optimizirana celotna razsvetljava tehničnega muzeja. S sanacijo je bilo mogoče realizirati 70-odstotno zmanjšanje priključne moči.

Nov koncept razsvetljave predvideva kombinacijo direktne in indirektne osvetlitve, kar prispeva k kakovostnejši svetlobi v muzeju. S indirektno osvetlitvijo, nameščeno v arhitekturno izrazitih svetlobnih kanalih, je mogoče predmet direktno osvetliti s 40-50 luksi. Razsvetljavo je mogoče zatemniti. Dodatna poudarjena osvetlitev je izvedena z reflektorji Arcos velikosti 2, ki so opremljeni z 20 oz. 35-vatnimi sijalkami HIT. Tukaj je bilo mogoče doseči izrazit energetski prihranek v primerjavi z obstoječo razsvetljavo s 100-vatnimi halogenskimi reflektorji.

V treh nadstropjih tehničnega muzeja je nameščenih 1.400 reflektorjev Arcos. Velika prednost nove razsvetljave je tudi manjše segrevanje prostorov, kar predvsem poleti znatno izboljša klimatske razmere.

Zumtobel. Svetloba.

 

 

share it


Svetlobna rešitev
MAXXI
Rim, Italija
Investitor: Italian Ministry of Culture, Rome (IT)
Arhitekt: Zaha Hadid Architects, Zaha Hadid and Patrik Schumacher, London (GB)
Načrtovanje razsvetljave: Equation Lighting, London (GB)
Električne instalacije: Electrical installations: Ciel Spa, Rome (IT)
Elektronačrti: Max Fordham and Partners, OK Design Group, London (GB)

Dinamična prostorska skulptura

 

Zgradba muzeja Museo nazionale delle arti del XXI secolo – MAXXI narejena iz golega betona deluje kot skulptura v katero je ujeta igra svetlobe in senc, polna odtenkov. Preko odprtin in zarez v strukturi zgradbe, sončna svetloba riše svetle vzorce, igra senc poteka po prostranem preddverju, notranjost in zunanjost pa sta na subtilen način povezana med seboj. Ti navidezni zevajoči inserti popeljejo obiskovalca iz glavne stavbe v visoko preddverje. Tukaj se prepletajo stopnišča in mostovi petih razstavnih etaž, „navpični trg“ pa usmerja tok gibanja. Naravna svetloba se zliva od steklene strehe do tal, natančno uravnotežena iz posebej razvitega svetlobnega stropa, v katerega je integrirana tudi razsvetljava s fluorescenčnimi sijalkami, ki jo je mogoče vključiti po potrebi. Ta kombiniran sistem poskrbi za homogeno osnovno osvetlitev. Poleg tega so vsa oblikovna sredstva zavestno osvetljena z umetno svetlobo, ki poudari dinamiko postavitve. Stopnice in mostovi so nosilci svetlobe. Njihove prozorno sijoče se spodnje strani delujejo kot svetlobni zaboji, ki so obdani s folijo in akrilnim steklom, osvetljeni s fluorescenčnimi sijalkami.

 

V razstavnih dvoranah se nadaljuje zgodba iz razkošnega preddverja. Z ravnimi, upognjenimi, nagnjenimi zidovi, prehodi, klančinami in terasami se zaporedje prostorov razvija presenetljivo in večslojno. Dvorane potekajo vzporedno, se križajo, tvorijo kaskadam podobne ravni in meandre, ki potekajo v različne smeri ter se nato ponovno srečajo. Glavno vlogo pri konceptu razsvetljave igra naravna svetloba, to pa dopolnjujejo kompleksni svetlobni stropovi, ki omogočajo naravno zaznavanje barv in površin. V ozke strešne nosilce, t. j. jeklene nosilce, prevlečene z betonskimi elementi, so integrirani vsi tehnični elementi: mrežaste rešetke, ki služijo kot zaščita pred soncem in uravnavajo difuzijo svetlobe; obe stekleni površini in žaluzije. Za enakomerno splošno razsvetljavo poskrbijo zatemnitvene fluorescenčne sijalke, vgrajene po celotni dolžini obeh strani rebrnega nosilca za prozornim akrilnim steklom. Glede na sončno svetlobo in želeno situacijo osvetlitve sistem za upravljanje razsvetljave LUXMATE Litenet uravnava senčila in jakost svetlobe. Na tračni sistem, integriran na spodnji strani nosilcev, je mogoče pritrditi dodatne reflektorje za poudarjeno osvetlitev kot tudi žaromete in lahke pregradne stene.

Zumtobel. Svetloba.

share it


Svetlobna rešitev
Muzej M
Leuven, Belgija
Investitor: Autonoom Gemeentebedrijf Museum, Leuven (BE)
Arhitekt: Stéphane Beel Architecten, Ghent (BE)
Električni načrti: RCR studiebureau, Herent (BE)
Električne instalacije: Spie NV, Zaventem (BE)
Fotografije: Toon Grobet

V labirintu umetnosti

 

Muzej M, ki se lahko pohvali z zbirko 46.000 predmetov srednjeveške ali sodobne umetnosti, deluje kot most med zgodovino in sedanjostjo. „Stoletja staro in vso živahno“ – vodilo mesta Leuven se prepleta tudi v zgradbi muzeja: obširen kompleks, ki se z več vhodi odpira proti staremu mestu, v sebi združuje različne gradbene sloge in obdobja ter se kaže kot živahen, večslojen umetniški prostor.

 

Nekdanja zgradba akademije in palača Vander Kelen-Mertens, ki sta postali del muzeja M, sta bili skrbno obnovljeni po pravilih spomeniškega varstva in sta z mostom povezani s sodobno novogradnjo. V tem labirintnem muzejskem kompleksu so razstavne površine razporejene na skupno 6.500 kvadratnih metrih. Medtem, ko se v starih zgradbah barvito razkošje preteklih časov razgrinja v manjših kabinetih z lesenimi stropi in zidnimi opaži, je novogradnja veliko bolj minimalistično opremljena.

 

Namesto monotonih, izoliranih prostorov je arhitekt oblikoval pestro in vsestransko uporaben muzejski prostor z velikimi površinami in visokimi stropovi ter manjšimi dvoranami z nižjimi stropovi. Koncept svetlobe upošteva karakter posameznih dvoran in se čutno odziva na njihove konkretne prostorske danosti. Tako so umetniški kabineti obstoječih zgradb, ki so pod spomeniškim varstvom, osvetljeni s filigranimi tirnicami SUPERSYSTEM, ki lebdijo na skoraj neopaznih nosilnih jeklenicah pod starim lesenim stropom. Navpični stenski reflektorji po potrebi poskrbijo za prilagodljivo, izrazito poudarjanje razstavnih predmetov. Za splošno, kompaktno in prilagodljivo osvetlitev so uporabljene trifazne tirnice z reflektorji. V znatno večjih prostorih novogradnje, poimenovanih „White-Cube rooms“, so tračna svetilka TECTON dopolnjene z žarometi TEMPURA z LED-tehnologijo. Glede na potrebe razstavljenih umetniških del je mogoče nastaviti barvno temperaturo v območju od 2.700 do 6.500 K. LED-svetloba je prijazen vir za osvetlitev umetnin, saj ne oddaja toplote ali UV-svetlobe.

Zumtobel. Svetloba.

 

 

 

 

share it


Svetlobna rešitev
Grad Neuschwanstein
Schwangau, Nemčija
Investitor: Bavarian Administration of State-owned Palaces, Gardens and Lakes, Munich (DE)
Električne instalacije: Ambos, Füssen (DE)

Kraljevska svetloba

 

Kralj Ludwig II bi bil navdušen. Monarh, ki je bil zelo dovzeten za tehnične novosti, je tudi pri gradnji gradu Neuschwanstein realiziral številne tehnične senzacije. Z LED-osvetlitvijo pa je grad stopil v 21. stoletje. Sedaj so razkošni prostori osvetljeni nežno, a nadvse učinkovito. Nadaljevanje projekta načrtuje z individualnimi LED-svetlobnimi rešitvami opremiti vsa območja, ki so dostopna obiskovalcem.

 

Največja skrb odgovornih je bila zaščita neprecenljive zgodovinske vrednosti pohištva, tkanin in slik zaradi močne obremenitve UV- in IR-sevanja svetil. Z namenom ohranitve sporočila bogate kulturne dediščine, ki jo prostor prenaša na obiskovalca, je bilo potrebno uporabiti čim manj vidnih virov svetlobe. Dodaten iziv pri prenovi in sanaciji je bilo dejstvo, da je bilo potrebno izkoristiti že obstoječe točke pritrditve ali uporabiti vpenjalne priprave, ki niso posegale v zgodovinsko osnovo zgradbe.

 

Odgovorne pri prenovi objekta je zelo hitro prepričal svetlobni sistem SUPERSYSTEM, predvsem zaradi manjših nevpadljivih dimenzij in svetlobe brez UV-sevanja. LED-svetlobni sistem je arhitekturno minimalističen, hkrati pa omogoča zelo privlačne poudarke – tudi na velikih razdaljah. Z različnimi optičnimi nastavki LED-reflektorji s samo 2,5 W ustvarjajo različno razporeditev svetlobe. Čudovite barve v kupoli kraljeve dvorane pa so učinkovito osvetljene z LED-reflektorji TEMPURA. Z izborom barvne temperature med toplo belo svetlobo s 3.000 K in hladno belo svetlobo s 6.500 K je mogoče podrobnosti popolno poudariti, odgovorni v muzeju pa imajo tako vedno možnost naknadne prilagoditve osvetljenosti.

Zumtobel. Svetloba.

 

 

 

share it


Svetlobna rešitev
  • SUPERSYSTEM

Komentarji / Vprašanja?

Hvala!

LAND
SOCIAL MEDIA